Čistilne naprave

Ne. Modul je bil testiran v točno določeni posodi iz točno določenega materiala in je za takšno rešitev veljaven tudi certifikat. Vašo greznico z vgrajenim modulom bi bilo potrebno atestirati na novo.

Ne. Skladne s predmetnim standardom so lahko le čistilne naprave, ki so bile testirane v kompletu.

Ne. Čistilne naprave uporabnik ne sme izdelati sam.

Udeležba na seznamu GZS je prostovoljna odločitev ponudnika oz. proizvajalca, je pa zaželeno, saj daje neko varnost ob nakupu, da ima naprava ustrezne certifikate.

Ne, ni, saj to ni skladno z zakonodajo (tako slovensko, kot evropsko). Takšen pogoj s strani občine (kot dajatelja subvencije) je sporen oz. nezakonit.

Najpogosteje se kapaciteta izraža s populacijskimi ekvivalenti (PE). 1 PE pomeni stalno stanujočega člana, ki je priključen na čistilno napravo. Za 5 člansko družino potrebujemo napravo kapacitete 5 PE.
Normativ porabe vode v Sloveniji je 150 l na osebo na dan (150 l/PE.d). Po normativu 5 članska družina porabi 750 l vode na dan. Zaradi lažje razlage se kapaciteta čistilne naprave lahko izraža tudi v m3/dan. V primeru 5 članske družine je to 0.75 m3/dan.

Pri določenih tehnologijah obdelave je delovanje naprave, ki je podobremenjena, lahko precej slabše. Zato je zelo pomembno, da je kapaciteta določena glede na dejansko število članov družine, nikakor pa ne sme biti ČN poddimenzionirana.

Najkasneje do 31. decembra 2017 morajo vsi lastniki hiš na območjih, kjer ni javne kanalizacije, urediti male komunalne čistilne naprave. Od tega datuma se lahko za obdelavo odpadne vode koristijo le MKČN.

Obdelana voda iz čistilnih naprav nikakor ni primerna za pranje avtomobilov ali nadzemno zalivanje. Ta voda je namreč še vedno bakteriološko sporna. Brez predhodne eliminacije bakterij npr. s peščenim biofiltrom ali ultrafiltracijo je uporaba take vode lahko celo škodljiva zdravju. Navajanje prodajalca čistilne naprave, da bo lahko kupec z obdelano vodo pral svoj avtomobil, je zavajanje kupca. Brez odstranitve bakterij obdelana voda koristiti le za podzemno zalivanje.

Zavedati se moramo, da pogostost praznjenja ni odvisna od tehnologije obdelave odpadne vode, pač pa od prostornine primarnega usedalnika in porabe vode v objektu. Trenutna zakonodaja predpisuje praznjenje najmanj1-krat na 3 leta, pri čemer se predpis nanaša na staro uredbo o greznicah. Zakonodaja se bo do leta 2017 spremenila, saj tudi ni pričakovati, da bodo proizvajalci posebej za potrebe našega trga pričeli s proizvodnjo in testiranjem večjih usedalnikov. Glede praznjenja pa je prav gotovo tudi eno: vsak uporabnik mora ravnati kot dober gospodar in spremljati stanje svoje naprave. Niti dva uporabnika namreč nimata enakih navad in primarnega usedalnika ne moreta napolniti v enakem času.

Meteorno in komunalno odpadno vodo je potrebno vselej odvajati ločeno. Liniji lahko združimo šele za lokacijo čistilne naprave. Pri tem je potrebno preprečiti, da bi se vonjave iz komunalnga dela sistema širile v meteorni del. Najprimerneje bi bilo izvesti dve fizično ločeni ponikovalnici, kar je najpogosteje težko izvedljivo in predvsem dražje. Kadar za lokacijo čistilne naprave rešitev zahteva izvedbo združitvenega jaška za komunalni in meteorni sistem, je potrebno na meteorni kanalizaciji izvesti sifon. S tem se prepreči širitev vonja obdelane vode in vonja iz čistilne naprave po sistemu meteorna kanalizacije, ki bi se lahko zaznal kot neprijetne vonjave iz peskolovov.